Vedno sem bil tip človeka, ki se je zelo rad kam odpravil. To so lahko bili kakšni koncerti, zabave, tudi športne tekme, kajti šport je bil prav tako precej velik del mojega življenja, še posebej košarka in odbojka, saj sem ta dva športa tako rekreativno igral, kot tudi redno spremljal. No vsi ti dogodki, ki sem jih omenil, pa imajo eno skupno lastnost in sicer to, da so precej glasni. Ampak včasih nisem kaj dosti razmišljal o tem, da bi lahko bilo to slabo za moj sluh, oziroma za moja ušesa. Tega takrat pač nisem imel za mar. Zaradi tega pa sem lahko skozi čas tudi občutil posledice.
Kombinacija vseh teh glasnih dogodkov, ki velikokrat niso bili tako redki, ter poslušanja glasbe na slušalkah, mi je skozi čas povzročila tinitus hujšati, oziroma je postajalo tisto piskanje vse močnejše in bolj nadležno iz tedna v teden.
Tedaj pa sem res vedel, da nekaj ni v redu in sem se zato odpravil do zdravnika na pregled. Tedaj pa mi je on razložil, da gre za tinitus in da je to nekaj, česar se ne da ozdraviti. To me je res čisto potrlo, saj sem si mislil, da se mi bo čisto zmešalo. Ampak na srečo pa to danes ni več tako hudo, kot se zdi, saj se naučiš te zvoke nekako ignorirati, oziroma jih prestaviti nekam v ozadje misli.