Elektroerozija je lahko nekaj zelo zanimivega

Nekaj časa nazaj me je obiskal brat, saj se že res dolgo časa nisva videla. Jaz sem se kar nekaj časa nazaj preselila in odšla od doma. Ravno zato sva se z bratom videla malo bolj poredko. Ko me je obiskal, sem bila res zelo vesela, saj ga že res dolgo časa nisem videla in imela sva si veliko za povedati. Povedal mi je tudi to, da je dobil službo.

Elektroerozija je lahko nekaj zelo zanimivega

Seveda me je takoj začelo zanimati, kakšno službo je dobil oziroma kaj ga je začelo zanimati. Rekel je da je elektroerozija sedaj njegovo delo. Najprej sem bila seveda zelo vesela, da je dobil službo, potem pa sem se začela spraševati, kaj elektroerozija sploh je. Nisem vedela, kaj bi lahko bila elektroerozija, zato sem ga morala vprašati, da mi malo bolj razloži. Če vas zanima več o elektroeroziji, lahko koristne informacije najdete tukaj.

Bilo mi je zelo zanimivo, saj je tudi on rekel, da ko se je prijavil za to službo ni imel pojma, kaj elektroerozija je. Meni sploh ni bilo jasno, zakaj se je potem odločil za to službo, a na koncu mi je obrazložil, da si je želel seveda izvedeti kaj novega in se tudi naučiti kaj novega. Ko sem to izvedela, sem bila definitivno zelo ponosna na njega, saj se že od nekdaj zelo rad uči. Potem je na nek način obrazložil tudi meni, kaj je elektroerozija je in kako to poteka ter kje vse se uporabljal.

Rekel je, da je s to službo zelo zadovoljen in da jo bo z veseljem obdržal. Jaz sem bila zelo vesela, da je končno dobil neko zaposlitev, saj sem potem tudi slišala, da se želi tudi odseliti in si kupiti nov avto. S to službo mu bo to tudi omogočeno in ravno zato sem zelo ponosna na njega, saj je začel počasi odraščati. V službi je zelo priden, saj ga vsi velikokrat pohvalijo. In to je seveda zelo pomembno, saj mu daje neko dodatno motivacijo in s tem gre res z veseljem vsak dan v službo.…

Tudi v otroštvu smo igrali igre na srečo

Imeli smo to srečo, da smo se kot otroci še veliko igrali skupaj, danes je tega vse manj, ko otroci pridejo domov jih zunaj skoraj ne vidimo, mi pa smo imeli svoje igre na srečo, znali smo se loviti, skrivati, metati po snegu, letati po gozdu in igrali vojake, vse to smo počeli in se zvečer vračali v hišo umazani in blatni. Starši so nam tako pripravili večerjo, mi pa smo se pripravili za spat. Res sem uživala v otroštvu, ko smo se šli razne igre na srečo, zbrali smo se vsi sosedi in se igrali. 

Na žalost pa je danes vse drugače, ko gledam kako so otroci danes drugačni. Ne vidiš več otrok zunaj da se družijo, če so že zunaj so vsak zase, kot da ne smejo do sosedov in potem pričakujemo mi odrasli, da bomo otroke učili lepih odnosov z sosedi, če jim mi prepovedujemo druženje. Nič ni več tako kot je bilo. Mi smo uživali, danes otroci sploh ne poznajo igre na srečo, ne znajo se igrati, ko so sami jim je dolgčas, ne vedo, kaj bi počeli. A ni to žalostno.

Kje so tisti igrivi otroci, polni smeha, brezskrbnosti, veselja, ko so padli in so se začeli smejati sami sebi, prav žalostno je postalo vse skupaj, ko gledaš te zamišljene male obraze, ki jih starši vozijo od enega krožka na drugi. Kje je ta svoboda, sedaj so igre na srečo še samo za plačat, otroci jih ne poznajo več, da bi se igrali.

Sama sem prepričana, da otrok potrebuje svobodo, družbo, smeh, igranje in to je to kar ga bo izoblikovalo, ne pa vožnja od enega krožka na drugi. Moji otroci poznajo otroške igre na srečo in poznajo dolgčas, znajo tudi podaviti soseda in se z njim poigrati. …