Verjetno ste že doživeli, ko ste se začeli ukvarjati z eno stvarjo, da ste čutili, kako dobro je, da sem to izbral. Ravno ta občutek sem sam dobil, ko se je pri meni začelo jahanje konj. Ne znam vam opisati, kako sem bil prestrašen na začetku, pa sem si govoril, da moram iz svoje cone udobja. Tako sem se odločil, da zame ne bi bilo slabo, če bi premagal strah jahanje konj. Tako sem se en dan zapeljal do konjušnice in poiskal pravo osebo z katero sem se pogovoril kako in kaj. Že ko sem vstopil v same prostore in videl vse te konje, me je bil ostrah, priznam. A sem vztrajal, takrat bi se najraje obrnil, tako pa sem se odločil, da grem naprej in premagam ta strah.
Jahanje konj ni tako enostavno
Tega sem se zavedal že prej. Nisem pa vedel, kako bo meni osebno šlo. Nisem mogel vedeti, kako se bom sam izkazal, ko bom na konju. Seveda po občutku ne bi nikoli šel na konja, a to so samo občutki. Moral sem preizkusiti, kako mi bo šlo. Prvi podvig, ko sem končno sedel na konju je bil poln straha. To moje prvo jahanje priznam, da sem bil čisto trd. Skušal sem poslušati učitelja a hkrati sem iskal ravnotežje.
Ko sem po eni uri jahanja stopil iz konja, sem bil presrečen. Pa ne zato, ker mi je jahanje konj šlo tako dobro, zato, ker nisem obupal. Če bi gledal na moj strah, bi obupal že na začetku, tako pa sem vztrajal do konca in lahko rečem, da me na koncu že ni bilo več tako strah. Konji so res posebna bitja. Tako velika in močna. Pri njih čutiš res posebno povezavo. Kajti ko si na konju, moraš zaupati in se sprostiti. Zaenkrat mi to še ne gre, vem pa da bom jahanje konj osvojil.