Stojim pred hišo in gledam kako sijoči so naši novi žlebovi. Poletje je in zunaj pripeka močno sonce. Ozračje je soparno in komaj diham. Komaj čakam večer, da se malo ohladi in da se lahko usedem na verando. Že se predstavljam, kako pijem hladno osvežilno pijačo in poslušam petje škržatov na bližnjem travniku.
Končno hiša naredi senco naši verandi. Žena na pladnju prinese ohlajeno pijačo in 4 kozarce, meni pa rosno pivo. Kok sem čakal na ta trenutek po dolgem dnevu v službi. Usedemo se na oblazinjeno klopco, otroka se žogata in bosa tekata po trati. Vse je lepo, mir, vetrič rahlo pihlja, milina.
Nato pa eden od otrok zagleda kako iz žlebov letita in pristajata dve ptički. Vsi se ozremo in gledamo kaj se dogaja z žlebovi. Ko tako strmimo vanje res čez nekaj minut opazimo kako je priletela ptička in skočila v žleb. Kaj se sedaj dogaja? Žlebove imamo šele kratek čas. Sprašujem se, kdaj smo jih naredili. Ko tako študiram ugotovi, da sploh žlebovi niso več tako novi. Montirali smo jih marca, ko je bilo lepo vreme. Stari so že 2 meseca. Meni se zdi, kot da so od včeraj.
Torej smo ugotovili, da so si v naših novih žlebovih naredile ptice gnezdo. Ko tako opazujem ne vidim dobro za katero ptico gre ampak glede na velikost, mislim da je navaden vrabček. Joj ko bi bila vsaj sinička. Te obožujem, vrabčkov je že tako ali tako preveč. Sklenil sem, da bom vzel lestev in se prepričal o tem kaj se dogaja. Lestev je bila ravno prav visoka, da sem še lahko pokukal v žlebove. Saj nisem mogel verjeti. Ravno na vogalu sta si dva vrabčka ustvarila gnezdo, v gnezdu pa so se rano izvalili štirje mali vrabčki.
Odločili smo se, da seveda gnezdo pustimo, do zime. Potem bomo pa šli v akcijo, da bodo žlebovi ponovno čisti in pretočni. Mala vrabčka, pa si bosta morala poiskati novo mesto, za njuno gnezdece.